Nemčija je napovedala takojšen zračni most za dostavo humanitarne pomoči v Gazo, medtem ko razmišlja o povečanju pritiska na Izrael zaradi katastrofalnih razmer v enklavi. Kljub izraelskim napovedim o premirjih so izraelski napadi ali streljanje v Gazi v ponedeljek ubili najmanj 78 Palestincev, vključno z nosečnico, čigar dojenček je umrl kmalu po porodu.

Iz Tunizije je po večkratnih zamudah odplula flotila s humanitarno pomočjo za Gazo. Na krovu je tudi Greta Thunberg in drugi pro-palestinski aktivisti. Cilj flotile je prebiti izraelsko blokado in vzpostaviti humanitarni koridor.

Izraelske sile so zasedle ladje s tujimi aktivisti, ki so prevažale pomoč v Gazo, med njimi je bila tudi Greta Thunberg, in jih prepeljale v izraelsko pristanišče. Aretacije so povzročile obsodbe in proteste. Koalicija Freedom Flotilla je napovedala, da bo v Gazo odplulo še 11 ladij. Donald Trump je pripravil načrt za prekinitev ognja v Gazi, ki pa je naletel na kritike.

Po prestrezanju flotilje Global Sumud, ki je poskušala dostaviti pomoč v Gazo, so v Italiji potekale splošne stavke, v več evropskih mestih pa so izbruhnili protesti. Izraelske sile so prestregle ladje, tudi tisto, na kateri je bila Greta Thunberg, in z vodnimi topovi napadle protestnike. Aktiviste so pridržali in odpeljali na neznane lokacije. Protesti so potekali tudi v Kopenhagnu, kjer so demonstranti izražali nasprotovanje izraelskim dejanjem.

V Izraelu naj bi načrtovali zaporno kazen za aktivistko Greto Thunberg v "terorističnih pogojih", ker se je ponovno odpravila proti Gazi. Medtem se proti Gazi odpravlja največja flotila pomoči doslej, saj se lakota poglablja. Izraelske sile so posredovale na protestih, kjer so zahtevali vrnitev teles Palestincev. V Izraelu so izrazili pomisleke glede zanašanja na Trumpa in prepuščanja strateških vprašanj v njegove roke. Nizozemska preiskava je ugotovila, da dejanja Izraela v Gazi predstavljajo genocid po mnenju strokovnjakov.

Po tem, ko so izraelske sile prestregle flotilo pomoči za Gazo, so po Evropi potekali protesti. V Barceloni in Rimu so propalestinski demonstranti blokirali promet in vandalizirali trgovine. V Nikoziji je prišlo do spopadov med policijo in protestniki pred ministrstvom za zunanje zadeve. V Londonu se je kljub terorističnemu napadu na sinagogo v Manchestru nadaljeval protest Palestine Action. V Italiji je zaradi dogodkov v zvezi s flotilo za Gazo prišlo do splošne stavke, ki jo je razglasila največja italijanska delavska zveza CGIL.

Izraelske oblasti so prestregle ladjo, ki je bila namenjena v Gazo s aktivisti in pomočjo. Medtem je Hamas obtožil Izrael, da je opustil pogajanja o premirju, češ da Izrael izkorišča pogajanja za izsiljevanje in zavlačevanje. Več kot 1000 rabinov je Izrael obtožilo, da v Gazi oborožuje lakoto in pozvalo k dovolitvi dostave pomoči v Gazo, pri čemer naj bi že okoli 90.000 žensk in otrok v Gazi trpelo zaradi podhranjenosti.

Izraelske pomorske sile so prestregle flotiljo Sumud blizu Gaze. Med aktivisti, ki so jih aretirali, je tudi najmanj en belgijski državljan. Na posnetkih je prikazano, kako izraelska mornarica vstopa na ladje flotilje Global Sumud.

Iran je ostro obsodil Združene države Amerike zaradi poskusov pomorske blokade Venezuele in groženj z embargom na izvoz nafte. Iransko zunanje ministrstvo je ameriško blokado označilo za državno piratstvo.

Italijanski sindikati so pozvali k splošni stavki v petek v znak solidarnosti z mednarodno flotiljo pomoči za Gazo. Po poročilih o prestrezanju ladij s pomočjo so v številnih mestih izbruhnili protesti. Med aktivisti, ki so jih pridržali, je tudi Greta Thunberg.

Jemenske sile so napovedale četrto fazo zaostritev svojih operacij proti Izraelu, ki bo usmerjena na ladje, povezane z izraelsko trgovino, ne glede na njihov cilj. Z novo strategijo nameravajo ciljati na vsako plovilo, ki ima kakršne koli povezave z Izraelom, dokler se ne konča izraelska ofenziva.

Izraelske pomorske sile so v mednarodnih vodah zaustavile ladjo Handala, ki je poskušala prekršiti blokado Gaze in dostaviti pomoč. Na ladjo so vdrli izraelski vojaki, kar je povzročilo aretacijo 21 civilistov, med njimi tunizijskega aktivista Hatema Aouinija. Medtem je italijanski zunanji minister Antonio Tajani obsodil razmere v Gazi, a je zaenkrat zavrnil priznanje palestinske države, za razliko od Francije. Priznanje bi pogojeval s hkratnim priznanjem Izraela s strani Palestincev.

Izraelski preiskovalci so vložili obtožnico zoper judovskega priseljenca zaradi suma vohunjenja za Iran, saj naj bi Teheranu posredoval informacije o škodi na izraelski letalski bazi po iranskem raketnem napadu. Medtem so izraelske pomorske sile ugrabile ladjo pod britansko zastavo, ki je bila namenjena v Gazo z nujno pomočjo, s čimer naj bi kršile blokado območja. Dogodek je potekal v mednarodnih vodah, kar naj bi predstavljalo kršitev mednarodnega prava. V Izraelu sicer naraščajo notranje napetosti zaradi vojne v Gazi in na Zahodnem bregu ter konfliktov s Sirijo, Libanonom, Jemenom in Iranom, kar močno obremenjuje vojake.

Izraelske sile so prestregle ladjo Handala, ki je plula proti Gazi s humanitarno pomočjo v okviru akcije "Flotilja svobode". Organizatorji akcije so na družbenih omrežjih potrdili, da so izraelske sile v mednarodnih vodah vstopile na krov ladje Handala in zajele 21 civilistov. Ladjo so nato prepeljali v Ašdod.

Nizozemski premier Dick Schoof je izjavil, da razume izraelsko aretacijo nizozemskih aktivistov, ki so pluli proti Gazi, in dejal, da so se aktivisti zavedali tveganja. Španija je poklicala najvišjega izraelskega predstavnika v Madridu zaradi zaustavitve flotile.

Izraelska vojska je okrepila operacije okoli mesta Gaza, medtem ko se ZDA pripravljajo na srečanje v Beli hiši o povojnih načrtih za območje. Varnostni svet ZN, razen ZDA, poziva k prekinitvi ognja in pomoči Gazi. Izrael je razglasil svojo okupacijo južne Sirije za trajno. Raziskava pa je pokazala, da izraelska vojska izvaja strategijo stradanja v Gazi.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je ukazal popolno blokado vseh tankerjev, ki so pod sankcijami in plujejo v Venezuelo ali iz nje. Ukrep je bil sprejet v času povečane napetosti med ZDA in Venezuelo, pri čemer je Trump venezuelsko vlado označil za teroristično organizacijo. Venezuela je blokado označila za 'groteskno grožnjo' in zatrdila, da si ZDA želijo prisvojiti venezuelsko bogastvo. Kuba je obsodila ameriško blokado in izrazila podporo predsedniku Maduru.

Vlada Venezuele je Združene narode pozvala, naj obsodijo zaseg naftnega tankerja Skipper s strani Združenih držav Amerike blizu venezuelskih voda. Tanker je bil zasežen v skupni operaciji ameriškega obrambnega ministrstva in obalne straže. Venezuela je ZDA obtožila piratstva in kršitve mednarodnega prava.

Ameriška vojska je izvedla nov napad na ladjo v vzhodnem Tihem oceanu, pri čemer je bil ubit domnevni "narko-terorist". Hkrati se povečujejo opozorila o humanitarni katastrofi v Venezueli, kjer bi lahko ameriški embargo na izvoz nafte povzročil lakoto. Kljub strahu pred konflikti na naftnem trgu, cene nafte ostajajo stabilne zaradi napovedi presežka ponudbe. Komunistična partija Venezuele je obsodila imperialistično agresijo in pozvala k enotnosti.

ZDA so pri obali Venezuele zasegle še en naftni tanker, ki je plul pod panamsko zastavo in prevažal venezuelsko nafto proti Kitajski. Venezuela je dejanje označila za 'rop in ugrabitev' ter 'prisilno izginotje' posadke. Po poročanju New York Timesa tanker ni bil na seznamu sankcioniranih plovil in je v lasti kitajskega podjetja. Zaseg je bil izveden po ukazu Trumpa.